TIŠINA, PROSIM!

2016_11_1sZačne se z dostavljavcem časopisov in njegovim mopedom, ki vas nadležno zbudi v (pre)zgodnjih jutranjih urah. Če vam uspe zaspati nazaj, vas z zvonjenjem ali melodijo prebudi vaš mobilni telefon ali (radio)budilka. Nato pot v službo. Sedite v avtomobilu,čakate zeleno luč na semaforju, ko ob vas stoji avto, ki kar poskakuje ob navitih basih. Morda je na avtobusu ob vas mladenič ali mladenka s slušalkami v/na ušesih, iz katerih doni glasna glasba? Naj omenim še hrup, ki najbolj zmoti mene – v nedeljo, ko se moj sosed ravno med počitkom po kosilu, ko sem prijetno zleknjena na kavču, odloči pokositi travo. To je le del hrupa, ki smo mu dnevno izpostavljeni.

Zvok je pomemben v našem življenju, ne pa tudi hrup. V čem je razlika? Hrup je zvok, ki vzbuja nemir in moti pri delu ter škoduje zdravju in počutju človeka in živali.

Nedavno sem v eni od slovenskih revij brala, da tišina postaja najnovejši trend. Neme bralne zabave, neme diskoteke, ‘SilentParties’, ‘ShhhDating’. Zveni precej nenavadno, a v Ameriki je to (že) v praksi. V članku je omenjena tudi raziskava, katere rezultati kažejo, da kupci v trgovinah, kjer lahko nakupujejo v tišini, potrošijo več denarja.

Tišina prodaja?!? Se tišina tudi prodaja?

Prodaja velikih gospodinjskih aparatov, pri katerih spremljamo glasnost v decibelih (dBA), za obdobje prvih 9 mesecev letošnjega leta kaže, da se je v Sloveniji prodalo manj aparatov z visoko glasnostjo delovanja primerjalno z zahodnoevropskimi ali vzhodnoevropskimi državami.

Slika 1: Prikaz prodanih pralnih strojev, sušilnikov perila, hladilnikov in pomivalnih strojev po glasnosti delovanja (v dBA)

2016_11_1.1

Vir: GfK PoSTracking

Razrede glasnosti smo opredelili z vsakdanjimi zvoki. Naj pa še pojasnim, da izpostavljenost glasnosti 40 do 65 dBA lahko povzroči utrujenost, razdražljivost in slabše spanje, izpostavljenost glasnosti 65 do 90 dBA pa povišanje srčne frekvence, krvnega tlaka in ravni sladkorja, organizem je v stanju ‘borbene pripravljenosti+, kar ga izčrpava. Močan hrup glasnosti 90 do 110 dBA pa privede že do začasne ali trajne okvare sluha, kar vodi v naglušnost ali popolno gluhost. Navedene poškodbe se nanašajo na stalno ali pogosto izpostavljenost hrupu.

Pa se vrnimo v gospodinjstva.

Najglasnejši aparat v gospodinjstvu je sesalnik. V primerjavi s prej navedenimi velikimi gospodinjskimi aparati je sesalnikov, glasnejših od 70 dBA, v Sloveniji slaba polovica vseh prodanih. Je pa Slovenija tukaj v boljšem položaju s primerjanimi državami.

Slika 2: Prikaz prodanih sesalnikov po glasnosti delovanja (v dBA)

2016_11_1.2

Vir: GfK PoSTracking

V tolažbo nam je lahko, da je hladilnik, gospodinjski aparat, ki deluje neprestano, med navedenimi aparati najtišji, saj kar 61 % prodanih izdelkov ustvarja manj kot 40 DBA hrupa. Prav tako so s hrupom ‘varčni’ tudi pomivalci posode, kar proizvajalci in trgovci tudi pogosto oglašujejo.

Poleg sesalnikov nam v gospodinjstvu hrup ustvarjajo tudi sušilniki perila, vendar pa so ti v gospodinjstvih redkeje prisotni kot vsi prej navedeni.

Slika 3: Prikaz posamezne skupine aparatov po glasnosti delovanja (v dBA)

2016_11_1.3

Vir: GfK PoSTracking

Pri naslednjem nakupu gospodinjskega aparata se torej pozanimajmo o njegovi glasnosti. Da bo (vsaj) doma mir.

 

Članek je bil objavljen v kategoriji Trgovina in potrošnja. | Ključne besede: , , .

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *